6. ZBOR SLOVENSKO-HRVAŠKE INŠPEKTORIJE

01.11.2019 

V Marijinem domu na Bledu je od 28. do 31. oktobra potekalo zasedanje občnega zbora redovne province oz. inšpektorije Hčera Marije Pomočnice. Na njem je skupaj s predstojnico sestro Mojco Šimenc zborovalo 21 zastopnic iz vseh osmih skupnosti.


Glavna obravnavana tema je slonela na evangeljskem odlomku o svatbi v Kani in osrednji Marijini vlogi. Ob njej so se sestre v teh dneh spraševale o tem, kaj po Marijinem zgledu narediti in kako živeti, da bi mogel Gospod tudi v našem času spremeniti iz vode v vino, spreminjati naše vsakdanje življenje v poklicno rodovitnost.

 

Ugotovitve in sklepi občnega zbora bodo skupaj z drugimi zapisi iz ostalih 93 držav, kjer se nahajajo sestre Hčere Marije Pomočnice, poslani v center v Rimu. Ti zapisi bodo predstavljali temelj za obravnave vrhovnega občnega zbora vseh 11.600 sester, ki se bo prihodnjo jesen odvijal v Rimu.


Zasedanje na Bledu se je sklenilo s slovesno sveto mašo, ki jo je ob prisotnosti lepega števila laiških sodelavcev sester daroval ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore. V homiliji je sestre povabil, naj bodo blizu mladim, družinam, da bi mogle prepoznati njihove radosti in stiske. Hkrati pa so poklicane biti pozorne tam, kjer so, najprej v svoji skupnosti. Večkrat se je potrebno vprašati, kaj potrebuje sosestra, kaj potrebuje bližnji? Te ugotovitve se najprej predstavijo Gospodu, našemu Odrešeniku, nato pa se v ponižnosti stori tisto, kar pravi Gospod. Na ta način lahko skupaj z Marijo vzklikamo »Magnificat« za vse, kar Bog dela v nas in po nas.












Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Vsak večer pomislite:

kakšna bi bila moja večna

usoda, če bi moral to noč umreti?
(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

Vir: www.hozana.si

SALEZIJANSKE PRILIKE
BRAT ANTON
Zaradi brata Antona je Janezek moral skoraj za tri leta za pastirja in hlapca k družini Moglia. Šele novembra 1829 ga je stric Mihael rešil, da se je vrnil v družino in nadaljeval z učenjem. Anton je namreč dopolnil enaindvajset let; mati Marjeta je sklenila, da bo razdelila to, akr so imeli in se bo Anton osamosvojil. (iz knjige: V začetku je bila mati)



Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon