Intervju s pranečakinjo prve kolumbijske svetnice

28.05.2013 

V nedeljo, 12. maja je papež Frančišek prištel k svetnikom prvo Kolumbijko, m. Lauro Montoya. O novi svetnici nam spregovori njena pranečakinja, hči Marije Pomočnice, s. Maria Victoria Montoya Restrepo.



 

Kdo je Lavra Montoya?
Laura Montoya je ustanoviteljica redovne ustanove misijonark Brezmadežne in sv. Katarine Sienske, ki so bolj poznane kot misijonarke matere Lavre.
Med kolumbijsko državljansko vojno so ji ubili očeta in družini pobrali vse premoženje. Po študiju je želela vstopiti v karmeličanski samostan.
V tem času pa je spoznala, v kakšni revščini in odrinjenosti živijo Indijanci, se je po trpečem razločevanju odločila, da bo samostansko celico zamenjala za kolumbijske hribe, gozdove, da bo tako prinašala Evangelij Indijancem in jim pomagala do dostojnejšega življenja.

 

Katere so značilnosti njene duhovnosti?
Središčnost Kristusa. Za svoje je vzela Gospodove besede na križu: Žejen sem! Vedno je govorila: »Moj Jezus, dva žejna; tvoja duša in jaz, da bi utešila tvojo žejo!«
Marijanska duhovnost se je izražala v pobožnosti do Marije Brezmadežne. Močna izkušnja navzočnosti svete Trojice v življenju, posebna izkušnja Božjega očetovstva. Boga je imenovala Oče in Mati Indijancev.
Govorila je o Bogu Očetu in Materi, saj je čutila, da se je tako izražalo usmiljenje Boga do tistih, ki ga ne poznajo. Govorila je tudi: »V poslanstvu med najbolj ubogimi in šibkimi je uspeh pridržan ženam.«
Globoko je ljubila Evharistijo. Najbolj je trpela, ker v času, ko je bila v divjini, ni mogla pogosto prejemati obhajila.

 

Mati Lavra je bila povezana s hčerami Marije Pomočnice?
Da! Kot mlada učiteljica je obiskovala skupnost hčerami Marije Pomočnice v Medellinu. Ko je začela svoje poslanstvo med Indijanci, so jo zelo kritizirali in je bila deležna hudega trpljenja. V teh okoliščinah se je z velikim zaupanjem zatekla v skupnost hčera Marije Pomočnice, kjer so jo sestre vedno sprejele, jo tolažile, podpirale. Pri njih se je lahko tudi fizično odpočila. Pogosto se je srečala z m. Marijo Bernardini HMP, italijansko misijonarko in z njo podelila svoje skrbi.
Zelo je imela rada don Boska in z zanimanjem je brala njegov življenjepis in v zelo težkih okoliščinah je rada rekla: »Če se je to zgodilo svetniku, kot je don Bosko, se res ne morem čuditi, da se dogaja meni.«
Svojim misijonarkam ga je postavila za zgled vzgojitelja. Govorila je, da morajo biti vse misijonarke katehistinje in vzgojiteljice.

 

Česa se še o njej spominjate?
Nisem je osebno poznala, vendar pa sem vse od otroštva poslušala o njej in sem si ustvarila naslednjo podobo: žena, ki je bila popolnoma predana Bogu, spoštljivo služi najbolj ubogim svojega časa, smela, pogumna v trpljenju, ko so jo kritizirali, obrekovali; odločna, da uresniči to, kar je Bog od nje pričakoval za dobro tistih, zaradi katerih jo je poklical in so bili zapuščeni tako s strani Cerkve kot države.

 

Ali je še kakšen drug dogodek, ki veže m. Lavro na HMP?
Dan po mojih prvih zaobljubah, sem šla skupaj z očetom obiskat svojo teto Teresito Montoya, ki mi je hotela izročiti svoje darilo. To pa je bilo naslednje sporočilo: »Mesec preden je Lavra umrla, je rekla: 'Gospoda prosim, da bi bila ena od mojih nečakinj salezijanka. Tako bom hčeram Marije pomočnice povrnila z mojo sorodnico vse dobro, ki so mi ga storile.' Ti si tako Lavrina zahvala salezijankam.«
S tem se zavedam, da moram biti don Boskova zahvala Mariji Pomočnici in zahvala matere Lavre hčeram Marije Pomočnice. Moje življenje je in bo vedno zahvala Bogu.

 


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


Kreposti, ki te napolnjujeta

s srečo zdaj in v večnosti,

sta ponižnost in dobrota.

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
ŠOLANJE
Šola je bila draga, mati Marjeta pa brez sredstev. Šolska taksa je znašala 12 lir, knjige in drugo pa še 21 lir na mesec. Za primerjavo navedimo: delavec - moški je na dan zaslužil liro, ženske samo 60-80 stotinov. Janez je videl materine muke. Zato ji je nekega dne predlagal: »Če se strinjate, bom vzel vrečo in od hiše do hiše prosjačil za darove; nabrano bova prodala«. Mati je privolila. (iz knjige: V začetku je bila mati)


Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon