Arhiv uvodnikov, 2017

07.11.2017  Pribežališče grešnikov

Ta vzklik je lahko najbolj človeški. V naši naravi, ki jo tolikokrat začutimo grešno, se lahko zatečemo k Materi.

Občutek po grešnem dejanju, je za človeka vedno nekaj grenkega, težkega, velikokrat je vir občutka krivde in nezadovoljstva s samim seboj. Ne obrodi nič dobrega.

Zato je nadvse tolažilna misel in dejstvo, da nas Marija sprejme v naši grešnosti. Ob Njej je vedno prostor, v Njeni materinski ljubezni so vrata vedno odprta. Ona daje moč za novo pot, v kateri lahko tudi preko izkušnje greha, človek postaja nov in svet pred Gospodom. Ta izkušnja premaga občutek krivde in postane rodovitna za ljubezen.

 

(Ob Marijinem liku, ki je osvetljeval Oratorij 2017, ta spletni uvodnik spremljajo kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajajo na razpolago v arhivu.)


13.10.2017  Zdravje bolnikov

Vzklik Mariji »Zdravje bolnikov« razodeva moč vere v Marijino mogočnost, da lahko ozdravlja naše bolezni. Marija je v resnici Soodrešiteljica človeštva in milost odrešenja se po Njej razliva na vse slabosti in krhkosti človeške narave, ki so posledica greha.

Tudi Jezus je v svojem zemeljskem življenju ozdravljal vse bolezni. In ko je poslal svoje učence oznanjat evangelij, jim je dal zmožnost ozdravljanja (prim Mk 16,18). V zgodovini so mnogi oznanjevalci in svetniki imeli moč ozdravljanja, tako duhovnega kot fizičnega.

Kako naj ne bi imela – na vzvišen način – tega daru ozdravljanja Božja Mati, Mati človeštva, Kraljica apostolov in svetnikov?

»... kajti iz njega je izhajala moč in ozdravljala vse« (Lk 6, 19).

 

Ob obhajanju zakramenta bolniškega maziljenja Cerkev kliče na pomoč Marijo, zdravje bolnikov. Naj v vsakem času prosi za bolne in jih materinsko spremlja.

Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas.

 

(Ob Marijinem liku, ki je osvetljeval Oratorij 2017, ta spletni uvodnik spremljajo kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajajo na razpolago v arhivu.)


08.09.2017  Zgodnja danica

O Mariji, »Jutranji zvezdi«, je v zgodovini nastalo veliko pesnitev: »Pozdravljena, morska Zvezda!«, »Brezmadežna, Zvezda našega življenja«, »V zarji vzhajaš Ti, Najlepša, da s svojimi žarki razveseliš zemljo, med zvezdami neba, ni lepše zvezde, kot si Ti« ...

Marija je »svetla in jutranja zvezda«, »bleščeča jutranja zvezda« Raz 22,16, kajti naznanja Sonce pravičnosti. Še več, je znanilka Gospodovega dne, ker je svetu prinesla Jezusa Kristusa.

To so napovedali preroki: »Zvezda vzhaja iz Jakoba« 4Mz 24,17. Opevali so jo cerkveni očetje, tako jo je poimenoval 2. Vatikanski cerkveni zbor:

»Kakor je medtem Jezusova Mati v nebesih že poveličana po telesu in po duši in je kot taka podoba in začetek Cerkve, ki naj bo v prihodnjem veku dovršena, tako sveti tu na zemlji potujočemu božjemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan« (Luč narodom, 68)


(Ob Marijinem liku, ki je osvetljeval Oratorij 2017, ta spletni uvodnik spremljajo kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajajo na razpolago v arhivu.)


04.08.2017  5. avgust - MARIJA SNEŽNA

Marija Snežna, je Marijin naziv, ki ni v litanijah. Praznujemo ga sredi vročih poletnih dni, 5. avgusta. Ta dan je spomin na čudežni dogodek v Rimu, kjer je bila potem zgrajena ena od štirih glavnih rimskih bazilik, to je bazilika Marije Velike.

Po pripovedovanjih krščanskih avtorjev je v Rimu živel bogat patricij Janez. Ponoči 4. avgusta leta 352 je v sanjah videl Marijo, ki ga je prosila, da zgradi baziliko na kraju, kjer bo naslednje jutro našel sveži sneg. Janez je naslednje jutro tekel k papežu Liberiju, da mu pove svojo zgodbo in presenečen izvedel, da je papež doživel isto videnje. Čudež se je zgodil in papež Liberij je ukazal, da se zgradi velika bazilika na kraju, ki ga je sredi avgustovske rimske vročine prekril sneg. Baziliko je zgradil sam bogati patricij Janez s svojo ženo.

Za nas hčere Marije Pomočnice je ta datum po Božji previdnosti postal datum ustanovitve naše redovne družbe. Leta 1872 je namreč škof iz Astija, ki je prvim sestram pridigal duhovne vaje, zaradi don Boskove navzočnosti, odločil, da se prve zaobljube izpovejo prav 5. avgusta.

Marijina priprošnja je velika. Ona, ki je dopustila, da je bil Bog v njenem življenju velik, je v vsakem trenutku in v vseh življenjskih situacijah mogočna pomoč in učiteljica življenja.

Marija Snežna, prosi za nas.


09.07.2017  Stolp Davidov

Morda lahko rečemo, da ta vzklik Mariji kaže predvsem na dar moči Svetega Duha, ki je v Mariji razodel na najmočnejši način evangeljsko protislovlje: »vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18,14). Ponižni postane močan v milosti Svetega Duha: to poveličevanje Marija izpove v pesnitvi Moja duša poveličuje Gospoda.

»Zakaj bil si mi zatočišče, močen stolp pred sovražnikom.« (Ps 61,4)

»Davidovo mesto so obdali z visokim in mogočnim obzidjem in z močnimi stolpi«, je napisano v Prvi knjigi Makabejcev (1,33.34) in »ga spremenili v trdnjavo«. Od tu je vzeta podoba »stolp Davidov« ali stolp svetega Davidovega mesta, ki simbolizira Marijo.

»Močen stolp pred sovražnikom.« (Ps 61,4), močan pred napadi sovražnika, hudega duha in pred sovražniki Kristusovih bratov vseh časov in rodov.

V tem smislu Cerkev nenehno vzklika in moli: »Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja porodnica!«

(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


27.06.2017  Roža skrivnostna

»Rosa mystica«, »Skrivnostna vrtnica« kot bi bil še boljši prevod: kot je vrtnica ali najlepša roža kraljica vrta, tako je Marija Kraljica Božjega vrta, ki je celotno od Boga ustvarjeno stvarstvo. Velikokrat jo je poezija tako poimenovala in v liturgiji so se od vsega začetka nanjo obračale vrstice Svetega pisma. »Zrasla sem ... kakor grmi vrtnic v Jerihi« (Sir 24,14); »kakor cvet vrtnic v pomladanskih dneh« (Sir 50,8); »Poslušajte me, sveti sinovi, in brstite

kakor vrtnica, ki raste ob potoku.« (Sir 39,13).

»Ovenčajmo se s popjem vrtnic« (Mdr 2,8).

Jezus je »Lep, najlepši med človeškimi sinovi« (Ps 45,3), polnost lepote. Prav tako je Njegova Mati polnost lepote tako v naravi kot v milosti. Roža skrivnostna izraža vse to s svojo simboliko. In Marija vabi nad naša življenja in naše domove: »Ovenčajmo se s popjem vrtnic« (Mdr 2,8).


(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


10.06.2017  Posoda duhovna

"Dragocena posoda, za častno uporabo" (prim 2 Tim, 2,20; Rim 9,21)

Ta naziv pomeni, da je Marija postala orodje in prebivališče Svetega Duha: »Sveti Duh bo prišel nadte« (Lk 1,35).

Cerkveni očetje poimenujejo Marijo »izbrano svetišče Svetega Duha« in ne samo »nevesta Svetega Duha«; zato litanijski vzklik »Posoda duhovna« res izrazi: »Posoda, prostor, tempelj Svetega Duha«. Pod tem zornim kotom lahko gledamo vso povezanost med Sveto Trojico in Marijo.

Za nas kristjane, ki smo rojeni iz milosti Svetega Duha, je prav tako resničen občutek, da smo rojeni iz Device Marije, »po delovanju Svetega Duha«. Tudi mi se obračamo na Marijo z besedami vere: »Če sem našel milost pred teboj, mi pošlji Svetega Duha.« (prim Neh 2,5; Lk 1,35).

 

(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


06.06.2017  Začetek našega veselja

... Čas, ko »se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik.« (Est 9, 22)

Ob žalost, ki jo je povzročila krivda naših prastaršev, nam z Marijo v zgodovino vstopi znamenje upanja, veselje za vse človeštvo: »Glej, Devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« (Iz 7, 14). Že takoj ob prvem grehu je napovedano rešenje po ženi. (prim 1Mz 3,15)

Ko Marija rodi Božjega Sina, postane odrešenje resničnost. Zato smo povabljeni, da Gospodovo Mater doživimo v veselju, kot se je je Janez Krstnik razveselil še pred svojim rojstvom: »dete se je v mojem telesu od radosti zganilo.« (Lk 1,44)

Sv. Janez Damaščan je v pesmi to resničnost takole izrazil: »Ti, Marija, si rodila veselje za vse nas, resnično veselje, ki razblini žalost, ki jo je povzročil greh.« Ali sveti Gregorij Zdravilec: »Ti si posoda nebeškega veselja.«

Začetek našega veselja, prosi za nas.


(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


26.05.2017  Sedež modrosti

»Modrost si je naredila hišo, izklesala si je sedem stebrov.« Preg 9,1

V devetem poglavju svetopisemske 2. Kroniške knjige je opisan prečudovit Salomonov sedež.

Ta sedež je lahko veličastna podoba tega, kar je Božja Mati ponudila, v svoji lastni osebi, Učlovečeni Besedi. Tako pozdravljamo Marijo kot »Sedež modrosti«, kajti v Svetem pismu je Modrost povezana z Besedo, ki se je popolnoma razodela z učlovečenjem.

»V Njej in po Njej, je Beseda postala prestol«, pravi sveti Bernard. Od večnega prestola, ki je Očetovo naročje, je Božji Sin prišel k nam po časnem prestolu, blagoslovljenem Marijinem telesu.

Ob tem je Devica Marija, po podobi neustvarjene Modrosti, tudi učlovečenje modrostnega bogastva Božjih stvari: spoznanja in okusa Boga, njegovih značilnosti in skrivnosti, vsega, kar je dobro in sveto, vse, kar je »delo Njegovih rok«.

Sedež modrosti, prosi za nas.

 

(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


12.05.2017  13. maj – sveta Marija Dominika Mazzarello in 100letnica prikazovanj v Fatimi

Letos sovpada praznik naše soustanoviteljice svete Marije Dominike Mazzarello s stoletnico Marijinih prikazovanj in naročil trem pastirčkom v Fatimi.

Nebeška Mati Marija, ko vstopa v življenje oseb, jih materinsko spremlja in prosi sodelovanja: v Fatimi je tri pastirčke nagovorila in jim zaupala molitev za uboge grešnike; naši sveti Mariji Dominiki pa je zaupala sestre in dekleta, ki so potrebovala vzgojo.

V srcih tistih, ki doživijo Marijino bližino, se začuti prostor za vedno večjo ljubezen do Boga in do bližnjega. Raste veselje, kljub mnogim težavam, ki jih doživijo, raste pogum, da storijo velike stvari v neizmernem zaupanju v Božjo ljubezen, ki se tako na različne načine širi na zemlji.


05.05.2017  Podoba pravice

»Zdaj gledamo z ogledalom ...« 1 Kor 13,12

S tem vzklikom začnejo litanije s poimenovanji Marije v katerih je veliko simbolike. Z novimi, poetičnimi oblikami povedo teološka spoznanja izražena v prejšnjih poimenovanjih.

Ta prvi naziv: Podoba (ali ogledalo) pravice, je vzet iz Knjige modrosti. Cerkev ga je obrnila na Marijo, ker »pravičen« pomeni tudi »svet«. Devica Marija izžareva Božjo svetost. Marija je popolna podoba Božjega Sina, kot podoba v ogledalu, ki povsem upodobi stvar, ki je pred ogledalom.

Cerkveni očetje so razlagali, da ni bila samo Marija podoba, ogledalo Božje svetosti in pravičnosti, ampak da je tudi Bog v njej gledal kot v ogledalu svojo podobo.

 


(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


23.04.2017  Sveta Marija

Sveta Marija je vzklik, ki odpre lavretanske litanije Matere Božje. Razlaga tega prvega vzklika se naveže na Prvo Mojzesovo knjigo, ko je Jakob vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« 1Mz 32,30. Ime zaznamuje osebo. Velikokrat je v Svetem pismu rečeno, da Bog poveliča ime svojih izbranih, tistih, ki se s srcem obračajo Nanj. Bog kliče po imenu. Gospod pozna človeka z njegovim imenom. Tako tudi Cerkev prepozna Božjo Mater in Devico iz Nazareta z njenim imenom: Marija.

Sveta Marija, prosi za nas!


(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


15.04.2017  ALELUJA!

 

Velikonočni prazniki naj vsem naklonijo obilje »življenja v Duhu, ki prihaja iz srca vstalega Kristusa. … Ne bežimo od Jezusovega vstajenja, nikoli se ne vdajmo, naj se zgodi karkoli. Nič ni močnejše od njegovega življenja, ki nas žene naprej!« (Veselje evangelija 2-3)


Upanja in radosti polno obhajanje velike noči


želijo sestre hčere Marije Pomočnice

 


12.04.2017  Mati Odrešenikova

»Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod« (Lk 2,11). Ta stavek spremlja Jezusovo rojstvo in napoveduje Kristusovo delo odrešenja, ki je dopolnjeno na križu.

Odrešitev je kot dopolnitev stvarjenja, zato vzklik Mati Odrešenikova sledi vzkliku Mati Stvarnikova.

Marija je bila globoko pridružena, z vsem svojim življenjem Kristusovi žrtvi in je zato imenovana »soodrešiteljica človeštva«.

Ob Mariji lahko v vsakem trenutku tudi mi pridružujemo svoje življenje in žrtvovanje odrešenjskemu načrtu preko katerega znova in znova Bog dopolnjuje svojo ljubezen do človeka.

(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)


23.03.2017  Prostor za Boga

»Smem?«, vpraša Bog človeka, ko išče načine, da bi pokazal svojo bližino in ljubezen.

»Zgodi se tvoja volja«, je odgovor, ki se rodi v majhnosti, preprostosti, odprtosti in svobodi mladega dekleta, danes Matere človeštva, Marije.

Gospod ta prostor išče znova in znova. Trikrat na dan se tega spominjamo v molitvi Angelovega češčenja. Tako preprosto, pa vendar ne tako lahko, tako skromno, pa vendar globoko: Bog išče svoj prostor v človeku, da mu da svobodo, lepoto, polnost Božjega in človeškega.

Marija se ni bala, da bi bil Bog velik v Njenem življenju.


01.03.2017  BESEDA JE DAR. BLIŽNJI JE DAR.

 

Postni čas je nov začetek, pot, ki vodi h gotovemu cilju:  k velikonočnemu vstajenju, h Kristusovi zmagi nad smrtjo. Ta čas nas odločno poziva k spreobrnjenju. Kristjan je poklican vrniti se k Bogu »z vsem svojim srcem« (Jl 2,12), naj se ne zadovolji s povprečnostjo, temveč raste v prijateljstvu z Gospodom. Jezus je zvesti prijatelj, ki nas nikoli ne zapusti. Tudi ko grešimo, potrpežljivo čaka na našo vrnitev k Njemu; s tem razodeva, da nam je pripravljen odpuščati.

Postni čas je tudi ugoden čas za odpiranje vrat vsakemu, ki je pomoči potreben ter v prepoznavanju Kristusovega obličja v njem ali v njej. Vsako življenje, ki nam pride naproti, je dar in si zasluži biti sprejeto, spoštovano in ljubljeno. Božja Beseda nam pomaga odpreti oči, da sprejemamo življenje ter ga ljubimo, še zlasti ko je to šibko. Zato naj nas Sveti Duh vodi na resnično pot spreobrnjenja, da bomo znova odkrili dar Božje Besede, bili očiščeni greha, ki nas zaslepljuje, in služili Kristusu, navzočem v pomoči potrebnim bratom in sestram.

(iz poslanice svetega očeta Frančiška za postni čas 2017)


18.02.2017  Poklic iz naših krajev: s. Anica Žitek

Ime s. Anice Žitek (1921-1947) ne toni v pozabo. Nasprotno, tu in tam se nanjo vedno pogosteje spomnimo, se ji priporočamo, ji zaupamo potrebe ... Njen življenjepis, izpod peresa s. Marije Imperl, je na mnoge naredil velik vtis. Rodila se je v Krogu blizu Murske Sobote. Svojemu poklicu pa je sledila v Družbi hčera Marije Pomočnice in s tem največ časa preživela v Italiji. Umrla je v Torinu, kjer je mnogim sestram zapustila zgled svoje globoke predanosti Gospodu. Vedrina življenja, ki je razodevala osebo, zrelo v Gospodovi ljubezni, vzbuja hrepenenje. Njena težka izkušnja mladosti in marsikatero življensko trpljenje so v njej izoblikovali svobodo veselega darovanja. To zmore oseba, ki je močno povezana z Gospodom, še več, ki jo je Gospod prevzel do globine misli: Ne živim več jaz, v meni živi Kristus.

Priporočajmo se ji v molitvi.


08.02.2017  9. februar, god blažene Evzebije Palomino

Blažena sestra Evzebija Palomino (1899-1935), salezijanka, je živela v Španiji v veliki preprostosti in v veliki izkušnji Gospodove bližine.

Bila je iz izredno revne družine. Njen oče je zaradi poškodbe na roki začel beračiti. Evzebija je kmalu morala iskati delo in to jo je pripeljalo tudi v zavod sester. Pred kipom Marije Pomočnice je našla odgovor svojega življenja in Gospodovo povabilo, da vstopi v Družbo hčera Marije Pomočnice. Kot preprosta sestra in kuharica je izžarevala Gospodov bližino, postala privlačna za mnoge mlade, storila veliko čudežev in v slutnji velikih preganjanj Cerkve, Bogu darovala svoje življenje. Njena najbolj dragocena molitev je bil rožni venec Kristusovih ran.

Za blaženo je bila proglašena v Rimu, 25. aprila 2004.

Radi se ji priporočamo v raznih potrebah, na potovanjih, v bolezni ... Lahko preko naslednje molitve:

O Bog, delivec vsega dobrega. Ti daješ svojo modrost malim in ponižnim. Prosimo te, poveličaj svojo ponižno služabnico, sestro Evzebijo Palomino in nam po njeni priprošnji nakloni milost, za katero te prosimo ...


31.01.2017  Praznujemo z Don Boskom

 

Don Boskove besede, ki so bile nekoč namenjene fantom, danes veljajo za vsakega izmed nas: "Naj vam kar povem in nihče naj ne bo užaljen: vsi ste falotje. Trdim in ponavljam, vsega ste me oropali. Prevzeli ste me s svojo predanostjo in s svojo ljubeznijo. S svojo pobožnostjo ste omrežili vso mojo iznajdljivost. Ostalo mi je samo še to ubogo srce, zdaj ste se polastili še tega in ostalo mi ni nič drugega, kot živa želja, da bi vas ljubil v Gospodu, da bi vam storil kaj dobrega in da bi reševal vaše duše."

Naj nam njegova priprošnja pri Bogu izprosi milost, da bi tudi mi z besedo in zgledom mogli biti pričevalci upanja in ljubezni.

Vsem članom Salezijanske družine želimo lep praznik!


10.01.2017  DRUŽINA SMO

"Družina smo! Vsaka hiša, šola življenja in ljubezni".

Ta misel je letno darilo Vrhovnega predstojnika salezijancev in očeta vse salezijanske družine Ángela Fernández Artime-ja.

Povabljeni smo, da nas besedilo poveže in nam pomaga k uresničevanju družinskega duha v srcu in v naših domovih.

Povezava je na: https://www.youtube.com/watch?v=b0auPYWRhbw

Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Bog se ne da premagati v velikodušnosti.

 

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
TALAR
Prišel je dan, 25. oktober, ko je oblekel talar; zaradi tega mu ni bio treba nositi vojaške uniforme. Bilo je 30. Oktobra 1835, zadnji dan pred odhodom od doma. Takole se sam spominja srečanja z materjo: »Skromna bala je bila pripravljena. Moji sorodniki so bili vsi zadovoljni; jaz pa še bolj kot oni. Le moja mati je bila zamišljena in me je ves čas spremljala s svojim pogledom, kakor da bi mi hotela kaj reči. (iz knjige: V začetku je bila mati)



Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon