Duhovni utrip božičnih praznikov v ŠDAD

09.01.2020 

V adventnem času mesta zažarijo v različnih odtenkih luči. Množice, ki jih človek videva, občudujejo lučke, nakupujejo, kramljajo in hitijo, da bi se naužili lepot in vonjav časa.


Res, advent je poln luči, vabi nas, da se ne bi zaustavljali ob materialnem, ampak da bi se duhovno pripravili na rojstvo resnične Luči. To je Luči, ki ne ugasne, ampak sveti tudi takrat, ko bodo mestne lučke že samevale pospravljene v škatlah. Advent je čas, ki nas kliče k spreobrnjenju, miloščini, molitvi, dobrim delom in da bi njegova milost lahko zasijala tudi v nas z vsem sijajem, smo v študentskem domu Alojzije Domajnko imeli adventno duhovno obnovo. V dvorani smo med tiho adoracijo zrli živega Boga, v Luč sveta, ki prinaša življenje v izobilju. Pripravljali smo se na spoved. Premišljevali smo o letu, ki je za nami, o bojih, stiskah, srečanjih, hvaležnosti ...

 

Božič smo študentke praznovale doma. V dom smo se vrnile na dan Gospodovega razglašenja. Ob osmih zvečer smo se zbrale v preddverju doma, kjer smo prisluhnile Božji besedi, imeli blagoslov kadila in vode. Potem smo med petjem božičnih pesmi in molitvijo rožnega venca blagoslovili celotno hišo. Okrog nas se je širil prijeten vonj kadila, kot znamenje, da je Kristus blagoslovil naš dom in vse, ki v njem prebivamo.

Besedilo: Ana G.

Foto: Brigita C.

Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


Kdor zaupa v Marijo,

ne bo nikoli razočaran.

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

Vir: www.hozana.si

SALEZIJANSKE PRILIKE
DUHOVNIŠKO POSVEČENJE
Končno: 5. junij 1841, Janez je v Torinu prejel duhovniško posvečenje. Prvo mašo je daroval v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, ob njem pa je bil veliki dobrotnik in duhovni voditelj Jožef Cafasso. Drugo mašo je naslednji dan daroval v cerkvi Marije Tolažnice (Consolata). Potem se je napotil v domačo župnijo, da bi daroval novo mašo za svoje ljudi. Bilo je to v četrtek, na praznik Rešnjega telesa in krvi v Castelnuovu. Vsi so želeli videti Marjetinega sina, ki je postal duhovnik. Za mater Marjeto je bil to še posebej prazničen dan; ona, ki je tako dolgo upala, verjela in garala, je sedaj z začudenjem gledala, kako so se njene sanje uresničile. (iz knjige: V začetku je bila mati)


Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon