Duhovno-počitniški teden skozi oči animatorke

04.07.2018 

Ko sem začela pisati članek, sem se odločila, da predstavim, kako izgleda duhovno-počitniški teden na Bledu (24. - 29. 6. 2018) skozi oči animatorjev, saj le ni vse isto, kot če si udeleženec. Z Emo na poti, družini naproti je geslo, ki nas je združevalo skozi ves teden - 50 otrok, animatorje in sestre. Tokrat smo spoznavali življenje svete Eme Krške, zraven pa smo odkrivali kaj nam družina pomeni.


Za nas animatorje in sestre pa se teden ni začel z nedeljo, ampak že teden prej, ko smo se po dolgem času videli in pripravili celoten program. V nedeljo smo veseli pričakali otroke in se z njimi igrali vse do večerje, potem pa jim še pomagali pripraviti postelje. Po večerji je sledil spoznavni večer in zatem molitev ter spanje.

V ponedeljek je po zajtrku za animatorje sledila priprava in izvedba prve kateheze, pri kateri smo spoznavali, kaj nam družina vse daje. Po katehezah je bila na vrsti delavnica, kjer so starejši izdelali podobo Svetega Duha, mlajši pa smo naredili svojo družinico iz storžev. Po kosilu smo se vsi zabavali na veliki igri, kjer smo zbirali in sestavili vitraž svete Eme. Proti večeru smo na sprehodu iskali znamenitosti Slovenije na Bledu. Vmes smo se ustavili v župnijski cerkvi in odšli k sveti maši. Po večerji se je za otroke dan počasi zaključil. Nas pa je čakal še pogovor o končanem dnevu in načrtovanje naslednjega.

Tudi v torek so bile po zajtrku na vrsti kateheze, kjer smo govorili o družini, ki vzgaja. Po kosilu pa smo vsi že komaj čakali, da pridemo do jezera in poskusimo vodo Blejskega jezera. Sama sem raje ostala na suhem in pogledala kako se drugi zabavajo v ne prav topli vodi. Ob jezeru smo preživeli kar nekaj lepih uric, si privoščili sladoled in se nato odpravili nazaj na večerjo.

Dan se je začel malo manj običajno, saj smo prvi morali vstati animatorji in pripraviti vse potrebno za na pot. Ko smo bili pripravljeni mi in otroci smo odhiteli na avtobus, ki nas je odpeljal čez prelaz Ljubelj do Tinj na avstrijskem Koroškem. Tam smo si pogledali kapelo z mozaikom Svete Trojice, imeli sveto mašo in pojedli malico. Jaz pa sem pogledala in oskrbela še nekaj ran. Po kosilu smo se povzpeli na avtobus, ki nas je odpeljal v Krko, kjer je sveta Ema pokopana. Tam smo si pogledali poleg groba še cerkev in se na dvorišču samostana igrali nekaj iger. Kmalu pa je prišel čas za odhod nazaj proti domu. Po večerji je za vse sledil zelo pretresljiv trenutek, saj smo odšli pokropit tisti dan umrlo mamo s. Bernarde in ob njej zmolili večerno molitev. Animatorji smo imeli še kratko načrtovanje naslednjega dneva.

V četrtek smo spoznavali, da imajo družine tudi preizkušnje. Po katehezi smo svoja bremena položili pred Jezusa v sveti spovedi, potem pa naredili okvirje za podobico svete Eme. Med prostim časom smo animatorji pripravili še zadnje stvari za veliko igro, ki je sledila po kosilu. Otroci so zbirali svetnike na otočkih z različnimi nalogami. Po veliki igri smo se pripravili na obisk starejših. Po moji glavi se je motal strah, saj smo mi sami odšli do starejšega para. Ves strah pa je izginil, ko sta nam odprla svoja vrata prijazna zakonca. Kakšno uro smo govorili z njima, potem pa odšli nazaj na piknik večerjo. Na družabnem večeru sem se zelo zabavala, ko sem lahko prebudila otroka v sebi in plesala na pesmi, ki sem jih poslušala v otroških letih.

V petek se je ob zbujanju v meni prebudila otožnost, saj je teden kar prehitro minil, a sem se kmalu zbrala in se odločila , da bom tudi zadnji dan uživala. Zbujanju je sledilo pospravljanje vse krame in potem še zajtrk. Po zajtrku kateheze o naši nebeški družini. Nato smo spet odšli v skupine in pripravili sodelovanje pri sveti maši ter predstavitev tedna za starše. Otroci so bili potem prosti do kosila, mene pa je čakalo veliko dela z mojo veliko igro, saj ta sploh še ni bila pripravljena do konca. Tako so se otroci družili do prihoda staršev. Ko so starši prišli in so jim otroci stekli v objem, smo se vedno bolj začeli zavedati konca tega super tedna. Sledila je še zadnja sveta maša in potem predstavitev tedna ter pogostitev. Ko so vsi odšli in smo ostali samo animatorji, pa smo prišli do ugotovitve, da se je teden odlično iztekel.

V spominjanju tega tedna sem spoznala, da so se stkala mnoga prijateljstva in da mi bo ta teden ostal v lepem spominu.

Lucija Oblak









Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


Ob koncu življenja boš

obral sadove svoje dobrote.

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
BRAT ANTON
Zaradi brata Antona je Janezek moral skoraj za tri leta za pastirja in hlapca k družini Moglia. Šele novembra 1829 ga je stric Mihael rešil, da se je vrnil v družino in nadaljeval z učenjem. Anton je namreč dopolnil enaindvajset let; mati Marjeta je sklenila, da bo razdelila to, akr so imeli in se bo Anton osamosvojil. (iz knjige: V začetku je bila mati)


Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon