Filmsko delavnico obiskal škof Marjan Turnšek

22.02.2017 
Dogajanje popoldanskega oratorija na Bledu je bilo v februarju obogateno s posebnim obiskom. Na filmski delavnici se nam je pridružil upokojeni mariborski nadškof Marjan Turenšek. Povabili smo ga z namenom, da nam približa življenje in delo blaženega Antona Martina Slomška. Z nami je delil veselje in nam povedal veliko zanimivosti, ki jih je odkrival v vlogi postulatorja.
Najprej nam je pokazal Slomškovo oporoko, ob kateri smo občudovali lastnoročno pisavo. Zaupal nam je tudi nekaj čudovitih dogodkov iz življenja tega velikega Slovenca. Najbolj se nam je vtisnila pripoved, kako je Tonček romal z mamo na Sladko Goro. Po poti je mama vprašala Tončka, ali ve za namen romanja? Ker ni vedel, mu je razkrila, da romata s prošnjo, da bi dobri Bog omehčal očetovo srce in bi mu dovolil stopiti na pot duhovništva. Ker je mama dobro vedela, da si Tonček zelo želi postati duhovnik, ga je ob tem tudi dobronamerno opozorila: »Če misliš biti duhovnik, glej, da boš dober duhovnik. Drugače je bolje, da to misel opustiš.«
Škof Marjan nam je razložil tudi zgodovinske okoliščine, da smo si lažje predstavljali, zakaj si je škof Slomšek tako goreče prizadeval za pouk slovenščine in prestavitev sedeža škofije iz Šentandraža v Maribor.
Ne nazadnje pa nas je v domačem vzdušju spodbudil, da si njegovo življenje vzamemo za zgled iz vidika vere in kulture. In mi smo škofove besede vzeli zares. Ob poplavi mnogih tujih idelalov, ki se vrivajo v naš prostor in raztresajo našo mladost, je lik blaženega Slomška gotovo dobra izbira za nov čisto pravi film.
BL in s.BM







Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

V najtežjih preizkušnjah

ti je potrebna močna vera.

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
BRAT ANTON
Zaradi brata Antona je Janezek moral skoraj za tri leta za pastirja in hlapca k družini Moglia. Šele novembra 1829 ga je stric Mihael rešil, da se je vrnil v družino in nadaljeval z učenjem. Anton je namreč dopolnil enaindvajset let; mati Marjeta je sklenila, da bo razdelila to, akr so imeli in se bo Anton osamosvojil. (iz knjige: V začetku je bila mati)



Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon