Božične svetopisemske urice na Bledu

20.12.2017 

Adventni čas se bliža koncu, kar je naznanjal tudi adventni venček v Marijinem domu, na katerem smo 19. 12. pri svetopisemskih uricah prižgali že tri svečke. V čas pričakovanja Gospodovega rojstva ter v samo božično zgodbo smo se poglabljali najprej vsak v svoji skupini: starši oz. odrasli posebej, otroci pa posebej. Prve je vodila s. Marija, slednjim pa je popotovanje Marije in Jožefa v Betlehem predstavila Brigita. Nato smo ob spremljavi s. Barbare zapeli adventne pesmi.


Sledilo je skupno simbolično romanje staršev in otrok do kraja Jezusovega rojstva. Pot do tja je bila v dvorani dobro označena, na njej pa so male in velike čakale določene postaje.

Pri prvi postaji smo se zazrli v plamene sveč na adventnem vencu, ki so nas spominjali na Boga, luč našega življenja. Na drugi postaji nas je čakala kuhinjska posoda kot znamenje Marijinega in Jožefovega prizadevanja za dobro Jezusovo vzgojo v vsakdanu. Ob tem smo se vprašali, kako smo jima v dobrih delih lahko podobni tudi mi. Naše hrepenenje, da bi prišli do želenega cilja, je s tretjo postajo vse bolj raslo. Tam je vsak dobil ovčko, da bi jo nato odnesel k pastirju vseh pastirjev, ki vedno skrbi za nas, svoje ovce. Tako smo svoje romanje zaključili pred jaslicami, tj. pred Novorojenim, figurice pa so vanje položili tudi starši. V poklon Detetu Jezusu smo zapeli še pesem Poslušajte, vsi ljudje.

Nazadnje smo si zaželeli medsebojnega blagoslova in milosti, ki jih s svojim rojstvom deli dobri Bog, ter se posladkali ob domačih dobrotah staršev in otrok.







Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


Bog se ne da premagati v velikodušnosti.

 

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
MATERIN NAGOVOR
Zvečer pred odhodom - 30. oktobra 1835 - me je poklicala na stran in mi povedala tale znameniti nagovor:
»Moj Janez, oblekel si duhovniško obleko in zato čutim vse tisto zadovoljstvo, ki ga lahko čuti mati zaradi uspeha svojega sina. Toda zapomni si, da ne daje obleka časti tvojemu stanu, ampak spolnjevanje kreposti; ah, za Božjo voljo, ne onečasti te obleke. Takoj jo odloži. Raje vidim, da imam sina revnega kmeta kakor sina duhovnika, ki zanemarja svoje dolžnosti. Ko si prišel na svet, sem te izročila blaženi Devici, ko si začel svoje študije, sem ti priporočila, da bodi ves njen in če bom postal duhovnik, vedno priporočaj in širi pobožnost do Marije.« (iz knjige: V začetku je bila mati)


Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon