Romanje mladih v Turin in Morneze

23.08.2018 

 

V nedeljo, 12. 8., smo se mladi iz Radelj, Slovenskih Konjic, Pesnice in Rakovnika skupaj s s. Danijelo, s. Marto in salezijancem Juretom odpravili po poteh don Boska in Marije Dominike.



Najprej smo se za nekaj dni ustavili na Colle don Bosko in v Turinu, kjer smo si ogledali rojstno hišo don Boska. Videli smo, kje je prvič srečal Dominika Savia, kje je imel sanje, prvi oratorij ... Obiskali smo tudi Supergo, kamor je don Bosko hodil s svojimi fanti in obiskali nekaj cerkva v Turinu. Ko smo obiskali mesto Chieri, smo videli, kje in na kakšen način je Janez Bosko preživljal svoje srednješolsko in študentsko obdobje. Po treh dneh nas je pot vodila k Mariji Dominiki Mazzarello. Bivali smo ob njeni rojstni hiši. Peš smo romali na domačijo, kjer je živela svoja najstniška leta. Šli smo mimo preprostega vodnjaka, kamor je Marija Dominika hodila vsako jutro zajemat vodo in potem eno uro daleč peš šla k sveti maši. Zvečer je ob oknu te domačije, ki je gledal na župnijsko cerkev, zbirala k molitvi vso družino. Zadnji dan smo v Milanu obiskali Milansko katedralo.

Naše romanje je bilo polno novih doživetij, spoznanj, videnega in lepega. Naučili smo se nekaj italijanskih besed, srečali tudi druge slovenske romarje iz vrtca v Murski Soboti. Povsod, kamor smo prišli, smo prejeli krasno dobrodošlico, poskrbeli so za prenočišče, odlično hrano in topel sprejem - tako v Turinu, na Colle Don Bosko kot v Chieriju in Mornezah pri sestrah HMP. Ni manjkalo smeha, dobre volje, igre in molitve. Hvala vsem, ki ste mislili na nas, nas finančno podprli... Hvaležni smo za to izkušnjo, bilo je nepozabno.

Katja K.











Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


Vsaka beseda naj

nosi pečat ljubezni.

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
TALAR
Prišel je dan, 25. oktober, ko je oblekel talar; zaradi tega mu ni bio treba nositi vojaške uniforme. Bilo je 30. Oktobra 1835, zadnji dan pred odhodom od doma. Takole se sam spominja srečanja z materjo: »Skromna bala je bila pripravljena. Moji sorodniki so bili vsi zadovoljni; jaz pa še bolj kot oni. Le moja mati je bila zamišljena in me je ves čas spremljala s svojim pogledom, kakor da bi mi hotela kaj reči. (iz knjige: V začetku je bila mati)


Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon