Skupaj proti božiču - voščilo vrhovne matere

28.12.2018 

             m. Yvonne Reungoat
m. Yvonne Reungoat

Predrage sestre,

predragi laiki, mladi, ki sodelujete pri poslanstvu; zelo sem vesela, da vas srečam, vsakega izmed vas tam, kjer ste, da Vam izročim svoje božično voščilo in voščilo vse Družbe. Zelo lepa izkušnja je, ko vas vse čutim blizu, čeprav so zemljepisne razdalje neskončne. V resnici je naš skupen dom velik kot svet! Kljub temu pa se čutimo blizu, saj nas je veliko src, ki utripajo iz ljubezni, oblikujejo ogromno srce, ki zaobjema celoten svet. Medtem ko govorim, mislim na vas, gledam različna okolja, slišim različne govorice ter vas vsakega posebej objemam.

 

 


Naproti božiču

... Skupaj, v vsaki inšpektoriji in vzgojni skupnosti, hodimo proti Betlehemu in k temu nas priteguje notranja sila, s katero se približujemo nekomu, ki ga želimo spoznati, srečati, ki prinaša upanje, mir in veselje. Gremo skupaj z Marijo in Jožefom proti kraju, kjer se je razodelo učlovečenje Božjega in človekovega Sina: Jezusa.

Skupna hoja je velik dar, dar občestva, ki ga naša karizma dan za dnem goji med sestrami, laiki in mladimi. Na poti vse vodi zvezda proti betlehemski votlini.

Okrog Gospoda se vsi zberejo in srečajo med seboj.

Tudi nas v tem božiču vabi zvezda, ki nas vodi k Jezusu. Srečamo ga v votlini, ki jo predstavlja vsaka oseba. Kako lepo bo, če bomo v teh božičnih praznikih hodile za zvezdo, ki nas vodi, da v obličju vsakega človeka srečamo Jezusa; v njegovih očeh, ki odsevajo Njegovo skrivnostno navzočnost; v njegovem obstoju, v katerem se Jezus danes uteleša.

Na božič Bog postane otrok, majhen, ubog, ranljiv, da se mu moremo približati in se v njem prepoznati. Skrivnost je velika! Resnično verujem, da je Bog v Jezusu postal človek? Da je izbral majhnost, da bi bil bolj dostopen, bližji, nam bolj dosegljiv?

Dopustimo, da nas Skrivnost preseneti! V tem božiču naj bo čudenje naše globoko zadržanje.

Pustimo ob strani vse naše modrovanje in vstopimo v logiko ljubezni.

 

Božič z Marijo, Materjo

V tem božiču vas vabim, da se približate in posvetujete z Marijo, Materjo.

Ona doživlja izpolnitev Božjega načrta, ki je spremenil njeno življenje. Njena privolitev v veri postane rodovitna v Jezusu, ki se rodi. Gotovo je imela posebne občutke in čustva, ko je v naročje sprejela svojega otroka, ki je bil tudi njen Bog.

V njej je bila vsa nežnost matere, ki ljubi svojega zaželjenega in pričakovanega malčka, ki ga je čutila vzbrsteti in rasti v njenem telesu ... vendar je bil zanjo začetek drugačen ... prej ko bi si ona mogla le predstavljati, ji je Bog ponudil, jo prosil, naj Ga rodi: njenega in Božjega Sina.

Ob človeški nežnosti je bilo še veliko več, kajti vedela je, da je »Sin Najvišjega« - tako ji je rekel angel -  bilo je čisto čustvo češčenja in hvale.

Verjetno se je kdaj vprašala, kako je možno, da je Božji Sin ta novorojenček, podoben vsem drugim, ki jo potrebuje, da lahko živi in raste, da je Mesija, ki ga pričakuje njeno ljudstvo in je bil napovedan v Svetem pismu.

Majhen, krhek, ranljiv ... ki ga je potrebno poviti v plenice, dobro pokriti, da ga ne bo zeblo, hraniti na prsih.

... varovati pred vsako možno nevarnostjo, obenem pa ga ponuditi v češčenje pastirjem, modrim, ne da bi mogla kaj določnejšega razkriti o Njegovem božanstvu.

Pastirji in modri so prejeli oznanilo o rojstvu nekega »rešitelja«, »Kristusa«, kar pomeni Maziljenec, Mesija, in so prišli.

Našli so revno družino in »znamenje« je bilo prav to: našli boste Dete, povito v plenice in položeno v jasli. (Lk 2,12)

Bog ve, če je bilo Marijo strah, da Mu bodo naredili kaj hudega, ali pa je zaupala v njihovo poštenost ... kmalu bodo prišli dnevi strahu, bega.

Ob Mariji je bil Jožef, ki je dogodek skupaj z Marijo živel v veri. Vera, ki je popolno zaupanje v Boga, kajti »Bogu ni nič nemogoče«. In tako sta sprejela, da sta se zapletla v drugačen življenjski načrt, kot sta ga načrtovala.

V tem božičnem času lahko z Marijo in Jožefom gledamo Božji načrt v našem življenju, ga z zaupanjem sprejmemo in dopustimo, da nas On vodi.

 

Jasli

V naših jaslicah je Jezus pogosto predstavljen nag; je podoba, ki izraža Njegovo uboštvo, Njegovo izpraznjenost, Njegovo izničenje: »se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. (Fil 2,6-7)

Pastirji so ga našli “povitega v plenice”, kakor so bili vsi novorojenčki tistega časa, pokritega točno tako, kot vsi drugi otroci, ki jih mlada družina želi in pričakuje … niti ne preveč revna družina, saj je bil Jožef obrtnik, ki je z delom zaslužil za preživetje.

… verjetno manj revna družina, kot so bile družine pastirjev, ki so tisto noč bili pri čredah in te niso bile njihova lastnina, le kot služinčad velikih gospodarjev.

… torej zaposleni, izpostavljeni negotovosti, kakšenkrat tudi ustrahovanju, muhavosti bogatih.

Jezus pa se je hotel roditi v popolni revščini. V Nazaretu bi imel dom, zibelko, vse, česar v Betlehemu ni bilo.

Tudi ozračje češčenja v prvih urah po rojstvu se je kmalu razblinilo. Herod, ki so ga modri obvestili o rojstvu judovskega Kralja, ga pošlje umorit in Bog reši svojega Sina s tem, da ukaže Jožefu, naj beži v Egipt in tam ostane, dokler ga ne bo poklical nazaj.

Tako Majhen in že je begunec v tuji deželi, v tistem Egiptu, ki je bil zibel, v kateri se je Izraelsko ljudstvo kot takšno rodilo, kjer je bilo zatirano in od koder je odpotovalo v obljubljeno deželo.

 

Jaslice danes

Vsepovsod po svetu so pred našimi vrati družine, otroci, novorojenci, ki nimajo doma, ki se morajo zadovoljiti z začasnimi zavetišči; so starši, ki nimajo niti plenic, kamor bi svoje malčke zavili, da bi jih zavarovali pred mrazom, nimajo hrane, da bi jih nahranili, čiste vode, da bi jih odžejali; vsepovsod po svetu so družine, ki so prisiljene zapustiti svojo domovino, tiste, ki jih imajo radi, svoje navade in oditi daleč v iskanju gotovosti, miru, zaposlitve ... naj nas to nagovarja, dopustimo, da se nas skrajna revščina teh bratov in sester v globini srca dotakne in nas prisili, da iščemo poti, kako bi jo olajšale, vsaj komu podarile toplino doma, družine.

Vključimo se kot vzgojna skupnost, skupaj z laiki in mladimi, ter si prizadevajmo v boju za pravice najšibkejših; to bo resničen božič.

V mnogih krajih smo navzoče ob tistih, ki trpijo, ki doživljajo tragedijo vojne, lakote, porušenih domov, smrti svojih dragih; nadaljujmo po tej poti: Marija bo z nami zadovoljna in nam bo pomagala, da jo bomo mogle predstavljati vsepovsod po svetu.

Ona se še naprej sprehaja v naših hišah in jih s svojim plaščem varuje, še naprej sprejema pod ta plašč vse, ki bodo iz kakršnega koli razloga vstopili vanje, še naprej jih kot svoje otroke ljubi in hoče, da smo me njene resnične podobe!

 

Voščilo

V božični noči bomo skupaj poslušale angelsko pesem: »Slava Bogu … in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2,14), pesem voščila za vsako izmed nas, za osebe, ki jih imamo radi, za mlade, ki so nam zaupani, in za tiste, ki jih ne srečamo, za naše vzgojne skupnosti in za ves svet.

Božič bodi za nas in za naše vzgojne skupnosti čas, ko se globlje zavedamo te Očetove ljubezni, ljubezni, ki objame vsako in vsakega z isto nežnostjo in skrbnostjo, ter postane čas, ko odpremo svoje srce in to ljubezen darujemo.

Ljubiti Boga ter v Njem in zaradi Njega ljubiti brate in sestre, ki nam jih pošilja na pot, hvaležno sprejeti dar miru, ki nam ga daje v božiču, sodelovati z Njim, da ga gradimo, biti most, da bo s Svojim mirom dosegel ta naš svet, ki ga pretresajo številni spori, da bi lahko vsak v Sinu, ki je postal človek, spoznal znamenje te brezmejne ljubezni ter velikodušno nanj odgovoril.

Zahvaljujem se vam za številna voščila, ki sem jih prejela od vsepovsod. So znamenje družinskega duha, ki nas globoko povezuje. Jezusa prosim, naj vam da obilje svojih milosti ter naj nam pomaga, da ga bomo ponovno danes porajale v srcu našega sveta, ki potrebuje odrešenje.

Blagoslovljen božič in srečno leto 2019!


Rim, 24. december 2018


vrhovna predstojnica

s. Yvonne Reungoat

 

Video na: https://youtu.be/v0on92jryz4


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


V odnosu do Boga naj te

vodi vera, v odnosu do

bližnjega ljubezen, v odnosu

do sebe samega pa ponižnost.

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
SANJE SE URESNIČUJEJO
V Spominih je Janez Bosko zapisal: »Zvečer tistega dne (po novi maši v Castelnuovu) sem se vrnil v družino. A ko sem bil blizu hiše in sem uzrl kraj sanj, nisem mogel zadržati solz in sem rekel: 'Kako čudoviti so načrti Božje previdnosti! Sedaj je prišel čas, ko je tudi Janez začenjal vse razumevati. (iz knjige: V začetku je bila mati)

 



Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon