Skupine za žene

Delo za vzgojo žene je karizmatična značilnost od vsega začetka Družbe in je tesno povezana z marijansko dimenzijo našega poslanstva. Po njej imamo možnost za promocijo tipično ženskih danosti, ki so v sodobni ženi vidno emancipirane, izrabljene ter nerazumljene in nezaznane. Kraj vzgoje nudi srečevanja, izmenjavo in podelitev izkušenj in vrednot, poglabljanje vere in duhovno rast. Ko živimo salezijansko duhovnost na ženski način, pomagamo deklicam, dekletom in ženam, da se zavejo svoje specifične istovetnosti in poslanstva kot tudi svoje celostne rasti.

Pomagamo jim, da se zavzamejo za krščanske vrednote, podpiramo družino in vzgojo otrok.

Danes je mnogo zmedenosti na področju spolnosti, dostojanstva telesa, posebej ženskega, čustvenega doživljanja in miselnosti. Zato želimo prebujati veselje do čiste mladosti. To je potrebno naglašati vse od otroške dobe, kajti v adolescenci je včasih že pozno (zaradi mnogih negativnih informacij v šoli, na internetu ...)

Čutimo veliko potrebnost za vzgojo za prevzemanje odgovornosti v življenju: tako osebnem kot družbenem, da bi dekleta odgovorno sprejemala svojo osebno poklicanost in nanjo odgovorila s poročenim ali posvečenim življenjem.

Želimo tudi spodbujati ustvarjalno sodelovanje žene v Cerkvi in družbi.



Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Bog se ne da premagati v velikodušnosti.

 

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
DUHOVNIŠKO POSVEČENJE
Končno: 5. junij 1841, Janez je v Torinu prejel duhovniško posvečenje. Prvo mašo je daroval v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, ob njem pa je bil veliki dobrotnik in duhovni voditelj Jožef Cafasso. Drugo mašo je naslednji dan daroval v cerkvi Marije Tolažnice (Consolata). Potem se je napotil v domačo župnijo, da bi daroval novo mašo za svoje ljudi. Bilo je to v četrtek, na praznik Rešnjega telesa in krvi v Castelnuovu. Vsi so želeli videti Marjetinega sina, ki je postal duhovnik. Za mater Marjeto je bil to še posebej prazničen dan; ona, ki je tako dolgo upala, verjela in garala, je sedaj z začudenjem gledala, kako so se njene sanje uresničile. (iz knjige: V začetku je bila mati)



Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon