Srce se ne boji!

Duhovnik g. Gregor Kunej je imel v soboto, 28. januarja 2012 v Marijinem domu na Bledu predavanje, ki pa v svojem bistvu ni bilo predavanje, ampak premišljevanje oziroma povzetek predavateljevega osebnega doživetja ob srečanju z bl. Lojzetom Grozdetom. Z njim se je srečal na poseben način kot župnik na Mirni. 

Aktualiziral je zapiske in pričevanja, ki govorijo o svetosti tega mladega fanta vrednega posnemanja v njegovi zavzeti in dosledni vsakdanji drži apostola in pričevalca za Kristusa. Svoje razmišljanje je začel s besedami: "Da je Lojze Grozde za vero prelil svojo kri, se je to lahko zgodilo, ker je bil zvest in trdno zasidran v Gospoda na POTI VERE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. Mučeništvo je bila samo krona tej poti.

V Grozdetovem življenju lahko prepoznamo številna aktualna vprašanja odraščanja, iskanja lastne identitete in ključnih vprašanj aktivnega življenja v skupnosti in družbi, s katerimi se srečuje vsak odraščajoč mladostnik".
Predavatelj je poudaril tako njegove negativne kot tudi pozitivne vidike: Grozde se je rodil kot nezakonski sin, glede na norme bi lahko rekli, da je bil spočet v grehu, v nedovoljeni ljubezni, bil je nezaželen. V otroštvu je čutil pomanjkanje očeta. Na študiju v Ljubljani se je moral nenehno boriti za svoj položaj, mestni fantje so se neredko norčevali iz njega in ga zaničevali, ker je bil preprost, reven ... Zaradi teh okoliščin, ki jih je doživljal v otroštvu ali kasneje v Ljubljani se ni nikdar smilil sam sebi, se pomiloval ali da bi za nastale okoliščine svoje notranje čutenje prenašal na druge in s tem ustvarjal medosebne napetosti. Čustveno je bil zrel in samostojen. Osredotočal se je na pozitivne izzive, ne na krivice, da bi grenile njegovo srce. Soočal se je s stvarnostjo, jo sprejemal in se znotraj svojih meja odločal. V šoli se je kmalu osvobodil občutka zapostavljenosti  - z bistro glavo in delovnimi navadami je hitro dokazal nasprotno. Med svojimi tovariši je že samo s svojo navzočnostjo, koliko bolj še z dejavnostjo, prebujal željo po posnemanju. Eden od sošolcev je dejal: »Ko bi mogel biti Grozdetu kaj bolj podoben.« Pa vendar bolj kot dejavnost, je bila nagovarjajoča njegova navzočnost, tiha neopazna dejanja. Moč za vsakdanje življenje je črpal v Kristusovi tihi navzočnosti med nami - v evharistiji.
G. Gregor Kunej je svoje razmisljanje zaključil z besedami: »Grozde je povprečnemu dnevu, povprečnega najstnika dal moč poguma, zgled zvestobe, trdnosti in načelnosti - tako v evharističnem krožku, Katoliški akciji, pri učenju, pri kmečkih opravilih, v političnem angažiranju, v konkretnem navduševanju, da bi se evangeljske vrednote pred brezbožnim komunizmom ne izgubile, če je bilo potrebno tudi za vsakega sošolca posebej. V tem je naš zavetnik, priprošnjik in vreden posnemanja, v vsakodnevni zvestobi, odločnosti in izročanju v Gospodove roke. Saj je vedel, da bo Gospod, ki je življenje dal, tudi izpolnil. Sem mislil, da sem sam, pa vidim, da si ti Gospod vsepovsod z menoj!«

s. Martina