SVETOST V SALEZIJANSKI DRUŽINI

26.04.2018 

 

Med 10. in 14. aprilom je v Rimu potekal drugi seminar o postopkih za prištetje k blaženim in svetnikom v salezijanski družini. Na poseben način je bil posvečen temi znanstvenega dokazovanja in teološkega ocenjevanja čudežev. Sodelovalo je približno 90 redovnikov/ic, laikov in nekaj škofijskih duhovnikov, kot predstavniki 14 skupin salezijanske družine. To priča, kako je svetost skupna poživljajoča prvina karizmatične družine, ki se je porodila iz don Boska. Iz družbe hčera Marije Pomočnice so bile: s. Piera Cavaglià, vrhovna tajnica, postulatorka, s. Sylwia Ciezkowska in 14 sester iz različnih inšpektorij. Iz Slovenije je bil navzoč vicepostulator v postopku božjega služabnika, g. Andreja Majcna, dr. Alojzij S. Snoj sdb.


Vrhovna mati, s. Yvonne Reungoat, je sodelovala z večerno mislijo za lahko noč, vrhovni predstojnik, g. Ángel Fernández Artime, pa je ponudil zaključno razmišljanje v luči vezila za to leto. Predvsem je poudaril prepričanje, da so svetniki in svetnice naši spremljevalci na poteh in v življenju po Duhu.

169 članov salezijanske družine je že doseglo čast oltarja oz. se je že začel postopek za priznanje svetosti. Med številnimi skupnimi točkami je izpostavljeno naslednje:

- več kot 50 jih je starih manj kot 30 let – to neverjetno bogastvo mladinske svetosti za Cerkev in svet so v uvodni molitvi predstavile HMP.

- pot svetosti je občestvena, kot uči na zelo prepričljiv način papež Frančišek v apostolskem pismu Gaudete ed Exultate, ki je izšlo prav v teh dneh.

- pozornost na čudeže je priznanje dejstva, da je svetost delovanje Božje milosti v nas. Vedno je On glavni. Pomembne so junaške kreposti, pa je vendar vse sad ljubezenjskega odnosa, v katerem se srce in življenje odpre Božjemu delovanju. In zato se Cerkev ne boji zahtevati čudeža za potrditev od zgoraj.


Salezijanski kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je prikazal, zakaj so potrebni čudeži in kakšno vrednost imajo v postopkih za priznanje svetosti: V čudežu vera vidno preoblikuje življenje. Prav to srečanje med vero in življenjem je v postopkih za priznanje svetosti podprto z dokumenti. Je dar, ki se obnavlja in nas prenavlja, če smo pripravljeni, da ga sprejmemo, kot nas vabi evangelij: prosite, iščite, trkajte.


S svojimi prispevki so sodelovali še g. Pierluigi Cameroni, generalni postulator in sodelavka, dr. Lodovica Maria Zanet, msgr. Carmelo Pellegrino, msgr. Boguslaw Turek in p. François-Marie Léthel, OCD, tajnik, podtajnik in svetovalec Kongregacije za zadeve svetnikov.


Dr. Zanet je posebno pozornost posvetila prošnji, s katero se verniki obračajo na umrlega, za katerega menijo, da je v polnem občestvu z Bogom, da bi bil s svojo priprošnjo v posebno hudi potrebi posrednik izrednega posega Božjega usmiljenja. Latinski izraz 'inter-cedere' pomeni 'hoditi vmes' in na tak način posredovati v korist. To je odnos zaupanja in bližine, ko je naša vera prva, ki se okoristi. Kolikor bolj je občestveno, toliko bolj rodi sadove in pomaga napredovati vsem vpletenim. Življenje svetnikov je že samo po sebi »bivanjsko posredovanje«, kajti njihov zgled in »evangeljski okus« njihovega življenja koristi vernikom in pomaga pri njihovi rasti, je še poudarila predavateljica.


Seminar je pokazal, kako so postopki za priznanje svetosti potrebni Cerkvi in salezijanski družini ne le zato, ker krepijo življenjskost karizme, ampak nam pomagajo zavračati škodljivo težnjo posvetnosti, površnosti in polovičarstva, kar se zdi, da napreduje na vseh ravneh.

(po www.cgfma pripravila sIN)






Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  


Veselje, molitev in sveto

obhajilo so tvoja opora!

(Sveti Janez Bosko)

MOLIMO ZA VAS
Molitvena povezanost
Pri naši vsakdanji molitvi smo povezane z vsemi, ki se nam priporočate v molitev: v prošnji ali v zahvali, v stiski ali bolezni. Hvala vsem, ki se tej molitvi na kakršenkoli način pridružite.
več



BOŽJA BESEDA

SALEZIJANSKE PRILIKE
TALAR
Prišel je dan, 25. oktober, ko je oblekel talar; zaradi tega mu ni bio treba nositi vojaške uniforme. Bilo je 30. Oktobra 1835, zadnji dan pred odhodom od doma. Takole se sam spominja srečanja z materjo: »Skromna bala je bila pripravljena. Moji sorodniki so bili vsi zadovoljni; jaz pa še bolj kot oni. Le moja mati je bila zamišljena in me je ves čas spremljala s svojim pogledom, kakor da bi mi hotela kaj reči. (iz knjige: V začetku je bila mati)


Družba hčera Marije Pomočnice, Rakovniška 21, 1108 Ljubljana | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon