DUŠA - Duhovna šola

Proti koncu leta 1953 je prišla vsa objokana neka nekdanja gojenka, kajti od prejšnjega dneva ni imela ničesar, kar bi dala jesti svojim otrokom. Takoj smo ji dale vrečo prepečenca in ji naročile, naj se drugi dan vrne ob isti uri, v upanju, da ji bomo lahko še kaj dale. Stvar smo takoj povedale predstojnici in jo prosile za dovoljenje, da bi tisti revici smele dati kakšen kilogram fižola, prav tako pa vsem revnim oratorijankam. Kje boste pa dobile fižol?To bo znamenje milosti, ki jo prosimo, smo odgovorile. Če Devica Marija to hoče, bo poskrbela. Vas prosimo le za dovoljenje. Ko smo dobile dovoljenje, smo tekle v cerkev in rekle Mariji, naj nam pošlje fižola, če se strinja z nami, da bi ga dale revnim. Nismo še končale z molitvijo, ko je prišla sosestra in rekla odgovorni za oratorij: Že lep čas vas iščem. Za vas je telefonski klic. Tečem in gospa, ki me je klicala, mi je rekla: Vi me sicer ne poznate. Zaobljubila sem se in to želim izpolniti. Vprašam: Kakšno zaobljubo? Odgovori mi: Za vas bo sigurno presenečenje. Vreča fižola. (življenjepis bl. Marije Romero Meneses)