Romali smo v kraje salezijanske duhovnosti

Med 30. aprilom in 2. majem 2011 se je avtobus, ki so ga napolnili člani salezijanske družine nahajal v krajih, ki so jih s svojim življenjem zaznamovali salezijanski svetniki. Biti v stiku s svetniki pomeni biti v stiku z Božjim, romanje je vedno iskanje Boga. Udeleženci so z nami podelili romarske vtise.

Maja Arzenšek Mavrel:

Romarski dnevi so bili v polnosti eni tistih, ki jih je naredil Gospod, saj sem bila deležna posebne milosti, da sem smela stopati po stopinjah svojega vzornika, očeta, učitelja, predvsem pa izjemnega vzgojitelja mladih.  Prenočiti v njegovem rojstnem kraju, počastiti posmrtne ostanke in se dotakniti reči, katere je uporabljal, poslušati zven zvonov bazilike, ki jo je postavil, obhajati mašo v prvi kapeli Oratorija ter se sprehajati  po mestnih ulicah, kjer je reševal mlade pred pogubo, je samo peščica drobnih koščkov v mozaiku sreče. Bogu sem hvaležna, da sem te dni preživela v veselju sproščene družbe, kjer ni bilo prostora za žaljivke in kletvice. Iz vseh oči sta kakor nekoč iz don Boskovih in oči Marije Dominike Mazzarello žareli dobrota in ljubezen do bližnjega in do stvarstva.

 

Matej Kozamernik:

Krajev kjer sta živela in delovala sv. Janez Bosko in sv. Marija Mazzarello si do sedaj še nisem ogledal, zato sem se letos odločil da se pridružim romanju po krajih kjer so začetki salezijanske družine. Na tem romanju se mi je najbolj vtisnil v spomin ogled Don Boskove bazilike, veličastni kip vstalega Kristusa ter veličastno notranjost bazilike, na Colle don Bosko. Lahko rečem da je to najlepša cerkev, ki sem jo do sedaj videl. Drugi kraj, ki se mi je pa na tem romanju dotaknil, je bil Valponasca. Na tem kraju sem začutil notranji mir in navdušenje nad pokrajino. Omenil bi še drugi dan, ko smo poslušali o življenju sv. Marije Mazzarello in si ogledovali njene kraje, mi je bilo lepo, ker smo si zvečer ogledali film o njenem življenju, tako smo si bolj živo predstavljali življenje svetnice. Sem vesel da sem si uspel ogledati ''salezijanske'' kraje, poleg tega pa sem izvedel veliko novega o salezijanskih svetnikih,  predvsem o sv. Dominiki Mariji Mazzarello. Želim si ponovno videti Don boskovo baziliko.

 

Ana Močenik:

Romanje po poteh sv. Janeza Boska in sv. Marije Mazzarelo je bilo zame nekaj čudovitega in najlepše doživetje v teh kratkih počitnicah. Dobila sem en nov pogled na življenje teh dveh svetnikov. Predvsem me je navdušil njun odnos in pristop do mladih. Najbolj mi je bilo všeč na Valponasci, kjer smo imeli čas tudi za osebno razmišljanje v naravi, kjer sem zares začutila bližino Boga. Program celotnega romanja je bil enkraten in ne preveč naporen. Zelo me je navdušila tudi odbojka, ki smo si jo lahko privoščili. In kar je zelo pomembno: odlična družba romarjev.

 

 

Tomaž Mivšek:

Romanje je bila lepa izkušnja medgeneracijskega druženja na avtobusu in piemontskih gričih. Zadnji del avtobusa je bil s kitaro in igranjem taroka zagotovo najbolj glasen. Prednji del avtobusa pa je skrbel za navigacijo in duhovne minute. To je bil čas za spoznavanje krajev Don Boska in Marije Mazzarello in čas osebnega premišljevanja. Osebno me je najbolj nagovorilo ponovno spoznanje, da Bog deluje po preprostih ljudeh, ki so skozi človeško prizmo gledanja na svet nepomembni, preprosti ljudje. Le skozi preprostost srca ljudi lahko Bog "dela" svetnike. Svetnike, ki so na pravem mestu ob pravem času, za Kristusa in ljudi.

 

Anja Onuk:

Letos sem se odločila, da prvomajske praznike preživim malo drugače, kot sem jih bila vajena. Pridružila sem se skupini romarjev v kraje salezijanskih začetkov - Torino in Mornese. To so bili trije nepozabni dnevi druženja različnih generacij, kjer smo skupaj doživeli veliko nepozabnih, novih in velikih stvari, povezanih z življenjem sv. Janeza Boska in sv. Marije Mazzarello. Z navdušenjem sem stopala po poteh, ki sta jih velikokrat prehodila tudi onadva, in se v mislih vrnila v njuno mladost. Njuna življenjska zgodba se me je dotaknila na poseben način, ter mi dala nove smernice, moč in navdih za delo z animatorji, z mladimi in nenazadnje tudi za vsakdanje življenje. To je bilo res lepo doživetje. Upam, da me pot še kdaj zanese v te kraje.

 

Zinka Tul:

Bogu in vsem,ki ste organizirali romanje po poteh Sv. Don Boska in Marije D. Mazzarello sem hvaležna za čudovito izkušnjo romanja po Torinu in okoliških krajih, ki so prav gotovo posebej blagoslovljeni. Skupina predvsem mladih in manj mladih smo dihali kot eden. Bili smo deležni posebnih milosti, vsak dan posebej. Na belo nedeljo v "puščavi" in pri sv. maši smo se spraševali: »kakšno je moje krstno oblačilo? Sem še mladika na Trti? Ali nisem v nevarnosti, da Vinogradnik otrebi mladiko, ki sem jaz in jo vrže v ogenj?« Obnovili smo krstne obljube in se znova odločili, da želimo na pot za Gospodom v belih oblačilih. Gospod Hanzej je podpiral našo pot z bogatimi mislimi in veseljem, ki te ne pusti mlačnega.
Lepo so bili predstavljeni omenjeni svetniki in kraji s strani sester HMP, ki so poskrbele za lepo vreme, dobre postelje in hrano. Vsepovsod smo bili deležni prijaznosti salezijanskih skupnosti. Spoznala sem tudi delo in način vzgoje Sv. Don Boska. Vlogo laikov v salezijanski skupnosti. Čudovito petje in molitve-hvala za vse! Misli mi kar naprej počivajo pri vsakem od vas dragi romarji, vsak je bogatil to pot z darovi,ki so nam dani. Gospodova dlan nas je spremljala, blagoslavljala in nam dala čutiti, da smo mi in naša imena napisani na Njegovi res ljubeči dlani. Dragi vsi naj vas nikoli ne zapusti navdušenje in veselje za dobro na poti v družbi Sv. Don Boska, Sv. Marije D. M. in Dominika S.

 

 

Alenka Bergant:

Prišla je sobota,ki sem jo težko pričakovala,saj smo se ponoči odpravili na romanje po stopinjah Janez Boska in Marije Dominike Mazzarello. Odkar sem se srečala s salezijansko duhovnostjo,sem želela obiskati te svete kraje. Bogu hvala,da sem lahko bila med romarji. V Torinu se me je močno dotaknil Valdocco, kjer sem močno čutila prisotnost don Boskovega duha. Mesto je izžarevalo nekaj posebnega: posebno domačnost in iz srca je privrela pesem: Don Bosko, kličemo ti Oče mladih, učitelj, prijatelj, velik vzor. V naslednjem dnevu smo se bolj povezali z ustanoviteljico sester salezijank Marijo Dominiko Mazzarello, saj smo obiskali Mornese, kjer se je rodila in Valponasco, kjer se je črpala iz Evharistije in se napajala z Mirom, ki ga je izžarevalo tudi okolje. Valponasca me je močno očarala, saj je je kot trdnjava, ki kraljuje nad nizkimi griči, in ponuja nekaj neverjetnega. Sestre HMP so nas v Zavodu sprejele odprtih rok, da smo lahko začutili njihov utrip in duh Marije Dominike, ki je še danes tam močno prisoten. Iz srca nam je zadonela pesem: »Ne vem, kaj jaz lahko še rečem, saj tvoja dela govorijo. Kako z besedo naj ocenim veličino podaritve... Kajti ti, Main, nam skozi močvirje odkrivaš pot. Postavljaš nam zvezde,kjer je tema. Zaupaš nam vse...« Romanje je bilo pomemben del za mojo nadaljnjo pot. Po vrnitvi domov me spremlja misel,da tudi jaz želim nekaj storiti za mlade v don Boskovem duhu in v srcu mi odmeva pesem »Postani kot don Bosko, to ljubezen širi v svet, kot Marija Mazzarello, v njej vse mlade najdi spet«.

 

 

Liza Pucihar:

Vtisi, v meni močno odmevajo še nekaj dni po zaključku romanja. Da, res je, so besede in družba, dejanja in bližina, ter sveti kraji, ki so nas obkrožali in polnili s Svetim Duhom in Božjo milostjo! V krajih, kjer sta delovala in živela Don Bosko in Maria Dominika Mazzarello, smo z romarji, ki smo se odpravili na ta podvig, doživeli res nepozaben čas, ki nam bo še kar nekaj časa odmeval in nas spremljal. Sama sem bila prvič na romanju v Torino, tako da je ta izkušnja nova. Najbolj pa mi bo ostala v spominu ponedeljkova maša na Colle Don Bosko, ki je bila tako močna in lepa, da nas je vse zelo povezala. Razbili smo tudi mit, da se mlajše generacije ne razumejo s starejšimi. Tukaj se je mešanica starostnih skupin zelo ujela in delovala res v posebnem vzdušju. Res Hvala Bogu za to romanje in za čase in dogodke, ki smo jih skupaj preživeli.

 

 

Lojzka Ocepek:

Romanje po don Boskovih poteh je bilo zame najlepše do sedaj. Pisana družba, lepe in mogočne cerkve, to mi bo ostalo v spominu še dolgo. Posebno doživetje zame je bilo srečanje z nekdanjo Vrhovno materjo Marinello Castagno. Dotaknila pa se me je molitev Očenaša okrog oltarja v don Boskovi baziliki. Tudi kraji, kjer je živela M. D. Mazzarello, mi bodo ostali v lepem spominu. Hvala, ker ste nas  povabili na romanje in lep pozdrav od romarjev z Bleda .

 

 

Ivanka Žura:

Zelo lepo sem se imela na romanju, veliko dobre volje, pesmi, druženja in smeha. Sama Don Boskova pot in duhovnost mi je poznana, me pa vedno znova navdušuje njegova očetovska ljubezen in dobrota do mladih zapuščenih fantov. Samo življenje sv. Marije Dominike Mazzarello mi ni bilo poznano, sem pa v teh dneh spoznala njeno delo in skrb za mlada dekleta. Hvala Bogu in vam sestram HMP za dobro organizacijo in ves vaš trud, da je romanje potekalo brezhibno.

 

 

Mateja Rakovec:

Ko sem zadnji dan vstopila v cerkev na Colle don Bosku, me je pogled na vstalega Kristusa kar malo zaustavil. V tistem trenutku sem se zavedala, kje se nahajam. Tudi, če bi bilo vse ostalo na tem romanju zgrešeno, se je splačalo iti zaradi tiste ene ure pred Njim. Pa daleč od tega, da je bilo vse ostalo zgrešeno. Romati po poteh Marije Dominike Mazzarello ter don Boska je navdihujoče, še toliko bolj za nas mlade, ki se čutimo kot del salezijanske družine. Vse svete maše so bile zelo doživete, medgeneracijsko sodelovanje je uspelo, sestre HMP in Hanzej so celotno stvar super vodili. Hvala Bogu za to romanje in trdno sem prepričana, da ni moje zadnje v te svete kraje.

na vrh