Izšel je Priročnik za Svetopisemske urice

s. Jožica, avtorica Priročnika

 

V ponedeljek, 5. decembra 2011, se je v prostorih Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici v Ljubljani odvila tiskovna konferenca, kjer je bil med tremi novimi knjižnimi deli predstavljen tudi Priročnik za Svetopisemske urice, katerega avtorica je s. Jožica Merlak.

Priročnik je namenjen vsem, ki želite z izvajanjem svetopisemskih uric pomagati mladim družinam do pristnega življenja z Bogom. V uvodnem delu priročnika avtorica predstavi izvajanje teh dejavnosti, podaja praktične napotke za oznanjevanje Božje besede predšolskim otrokom in za sodelovanje s starši ter za oblikovanje programa svetopisemskih uric. Vsebina svetopisemskih uric prinaša predlog dvoletnega programa. Vsako leto obsega po 26 srečanj, ki so namenjena seznanjanju s svetopisemskimi temami in s pripravami na cerkvene praznike.

 

V spremni besedi Lojze Kozar ml. takole svetuje: »Svetopisemske urice so priložnost, da se pastoralni delavci približajo staršem, da jih podprejo v njihovih prizadevanjih. Kako dragoceno je, kjer se da ob srečanjih za otroke pripraviti tudi srečanja za starše, ki se ustavljajo ob isti zgodbi kakor otroci, le na drugačen način.«

 

Priročnik je izdala Slovenska škofovska konferenca v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom, založila pa Celjska Mohorjeva družba v nakladi 1000 izvodov, dosegljiv je v vseh večjih katoliških knjigarnah.

 

Urednica in prevajalka pri Celjski Mohorjevi družbi Tadeja Petrovčič Jerina je s. Jožici Merlak na tiskovni konferenci zastavila sledeča vprašanja.

 

Priročnik, ki ga danes predstavljamo, izhaja iz dolgoletne izkušnje, ki jo imate z otroki pri prebiranju Svetega pisma, ob tem ste doživljali lepa in pomembna spoznanja za otrokov razvoj, vse to ste posredovali preko različnih seminarjev, zdaj pa strnili v knjigo, ki je namenjena ...

Najprej bi rada poudarila, da te knjige nisem nikoli načrtovala, načrtoval jo je kdo drug. Menim, da Marija, saj je ona tista, ki nam je Božjo besedo prinesla na svet kot človeka in tudi zdaj želi, da nosimo Božjo besedo otrokom. Priročnik je namenjen tistim, ki izvajajo svetopisemske urice za predšolske otroke, stare od 3 do 6 let. Dejavnost se je rodila nenačrtovano, spontano, rodila se je iz pravljičnih uric. Ko sem izvajala pravljične urice, sem med njimi pripovedovala tudi kakšno svetopisemsko. Ko so otroci prisluhnili svetopisemskim in ob njih izdelovali kakšne izdelke ali se preprosto igrali, sem opazila, da se v njih nekaj posebnega dogaja, začutila sem, da v njih deluje Sveti Duh. Božja beseda jih nagovarja v globino duše, včasih pa ozdravlja tudi kakšne rane, predvsem pa jih vedno navdušuje. To se je dogajalo v letih 1993/94 in ko sem kasneje delovala v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti sem imela veliko priložnosti, da sem otrokom lahko približala svetopisemske zgodbe. Odziv je bil vedno enak, v njih se je dogajalo nekaj posebnega. To me je nagovorilo, da sem začela sanjati o svetopisemskih uricah in ne več o pravljičnih uricah.

Priročnik pa je začel nastajati ...

Ob srečevanjih se je prebudilo navdušenje tudi pri drugih starših, ki so si želeli verske vzgoje za svoje otroke, vrtec pa je bil premajhen, da bi vse sprejel, tako sem osnovala srečanja prav posebej za otroke, ki so si želeli priti. Otroci so bili tako navdušeni, da je iz tega nastal cel projekt. Doma so izdelovali izdelke, ki smo jih že prej na srečanjih, cel teden so ponavljali svetopisemsko zgodbo in to mi je res dalo pobudo, da sem navdih razvijala in ga predstavila svojim redovnim sestram. Ko so zanjo izvedeli drugi, so hitro imeli sami željo, da bi svetopisemske urice izvajali tudi oni. Začeli so nastajati seminarji, na katerih sem ljudi pripravljala za to dejavnost. Danes imamo šest skupin v murskosoboški škofiji, dve v koprski, tri v ljubljanski in dve v novomeški škofiji. Počasi so me izvajalci začeli prositi za gradiva in predlagali, da bi izdala priročnik. Moram poudariti, da sem zelo vesela, ker je nastalo nekaj praktičnega in koristnega, da lahko vsak vzame v roke in naredi nekaj dobrega za majhne otroke.

Pravite, kako pomembno je, da je oseba, ki vodi svetopisemske urice, podkovana s teološkega in vzgojno-pedagoškega področja.

Predšolski otrok je specifično bitje, on doživlja svet in Boga drugače kakor odrasli in drugače kakor šolar. Najbolje se izvajajo svetopisemske urice tam, kjer jih vodi katehistinja, ki je hkrati po izobrazbi tudi vzgojiteljica. Torej oseba, ki ima veliko izkušenj s predšolskimi otroki, ki pozna njihov duhovni, čustveni svet, njihove telesne sposobnosti in hkrati pozna katehezo, teologijo in osnove poučevanja v veri. Rada bi poudarila, da svetopisemske urice niso kateheza, niso poučevanje v veri, niti neko izobraževanje. Njihov namen je srečanje med Bogom in otrokom na osnovi svetopisemskega besedila. To pomeni, da so svetopisemske urice biblična skupina za malčke, meditativna skupina namenjena malčkom. Če rečem za malčke, pomeni, da ne meditirajo celo uro kakor odrasli, ampak na otrokom primeren način predstavimo zgodbo in otrok jo doživi svojstveno, tako kakor je mi odrasli ne moremo več. Zdi se mi, da je naša dolžnost, da otrokom že v prvih letih življenja damo Božjo besedo, ker jo takrat doživlja drugače. V otroka se Božja beseda usidra drugače, on Boga čuti celostno, z vsem svojim bitjem, z razumom, čustvi, dušo, s telesom in ga želi tako tudi izraziti. Otrok, ki tri minute posluša Božjo besedo, mora takoj s telesom pokazati, kar je doživel, in to delamo na svetopisemskih uricah.

Prav to dejavnost vedno izročam Mariji, ker se zavedam, da je ona tista, ki nam je prinesla Jezusa. On pa je druga Božja oseba, Božja beseda in tudi zdaj prinaša Božjo besedo tem otrokom in Marija je edina, ki nas lahko nauči, kako Božjo besedo posredovati otrokom.

Omenili ste, kako otroci svetopisemska besedila skušajo izražati preko stvari, na načine, ki jih že obvladajo. Kako se je preko tega razvil neke vrste ritual in so med seboj oblikovali pravo občestvo, skupnost, da preko svetopisemskih uric živijo bistvo krščanskega življenja?

Naj vam predstavim, kako poteka svetopisemska urica. Najprej se otroci zbirajo, temu je namenjeno deset do petnajst minut. Na razpolago dobijo slikanice s svetopisemsko vsebino, razne pobarvanke ali igrače, ki se dotikajo tematike svetopisemske zgodbe, ki jo pripravimo za srečanje. Na primer, če bomo obravnavali zgodbo o stvarjenju, jih čakajo knjige o rastlinah, živalih, sestavljanke na to temo. Ne vedo, zakaj je temu tako, vendar medtem ko pridejo, jih sprejmemo v ta ambient in vzamejo te predmete v roko, se že duhovno naravnajo na to temo.  V drugem delu sledi oznanilo, ko predstavimo svetopisemsko zgodbo. Običajno si pomagamo z vizualnimi pripomočki; slike, figure. V tretjem delu sledi poglabljanje, to je tisti del, ko se otroci izražajo. Poglabljanje poteka na različne načine, lahko je ena ročna dejavnost, lahko je ples, procesija ali dramatizacija, lahko je vživljanje v vloge. Na primer obravnavamo sv. Jožefa in oni se igrajo mizarje, zabijajo žeblje in žagajo. Zadnji del je umiritev, agape - pogostitev. Ko se odločijo, da lahko gredo domov, sedejo za mizo, pojejo piškot in spijejo kozarec soka ter se poslovijo.

Če bi otroke nekdo opazoval le od zunaj, bi hitro sklepal, da se celo uro samo igrajo, razen v tistih petih minutah, ko berejo Sveto pismo. Vendar temu ni tako. Dinamika je ista kakor v življenju puščavskih očetov: vstop v meditacijo, poslušanje Božje besede, ročno delo, med katerim se poglablja Božja beseda. Zdi se mi, da je ta skrita dinamika, ki je zelo pomembna za poglobitev Božje besede, prav tista, ki otrokom pomaga, da imajo svetopisemske urice tako zelo radi, da se vedno znova vračajo in jih Božja beseda res nagovori.

 

Inšpektorica s. Damjana Tramte je po končani tiskovni konferenci v imenu sester slovensko-hrvaške inšpektorije s. Jožici izročila čestitke in se ji zahvalila za pomemben prispevek na področju vzgoje družin. Zapis zaključujem z besedo avtorice, ki je na platnicah knjige povabila: »Vse, ki se mi želite pridružiti pri tem Božjem delu, izročam v Marijino varstvo in na vas kličem Božji blagoslov.«

 

s. Metka K.

Nagovor g. Faganela, direktorja Celjske Mohorjeve družbe	V pogovoru s Tadejo Petrovčič Jerina	Zbrana publika v knjigarni pozorno posluša	Čestitke sosester

na vrh