- ZAVOD DOMINIKA
- MARIJIN DOM
- ŠTUDENTSKI DOM
- VIDES
Veselje je znak ljubečega srca
02.09.2012 |
Ob koncu poletja se animatorji oratorija vsako leto zahvalijo Bogu za ves blagoslov, ki so ga prejeli v poletnih tednih oratorija po vsej Sloveniji. V soboto, 1. septembra 2012, smo se na jesenskem srečanju animatorjev oratorija na Rakovniku Gospodu zahvalili za prav poseben dar.
S. Metka Kastelic, je izpovedala zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine. Pred 140 leti je sveta Marija Dominika Mazzarello ob navzočnosti svetega Janeza Boska ustanovila Družbo, katere poslanstvo nadaljujejo hčere Marije Pomočnice. Tudi s. Metka je po geslu letošnjega oratorija Grem jaz, podarila svoje življenje Bogu za mlade.
Veselo druženje se je nadaljevalo v prostorih salezijanskega mladinskega centra. Animatorji in ostali udeleženci pri veliki igri, na kmečki veselici in ob dobrih palačinkah niso pozabili na definicijo pravega veselja, ki ga Marija Mazzarello opiše takole: Veselje je znak srca, ki zelo ljubi Boga.
Hvaležnost in veselje pa je ob koncu slovesnosti izrazila s. Metka:
Danes se veselim in zahvaljujem v tebi moj Jezus, saj si me izbral in posvetil za svojo nevesto.
Veselim se in zahvaljujem, ker ste danes z menoj vsi vi dragi mladi, prijatelji, starši in sorodniki, župljani, sosestre, duhovniki, s. Damjana in g. Janez. Ustvarili ste predokus nebes in v tem trenutku doživljam, da sta nebo in zemlja eno tukaj.
Danes se veselim in zahvaljujem vam, drage animatorke in animatorji oratorijev. Sprejeli ste povabilo »GREM JAZ« in vsem otrokom pričevali, da je svetost, veselje in dobrota za vsakega. Zaradi vas je danes naša Slovenija lepša, mlajša in bolj sveta.
Danes se veselim in zahvaljujem, ker je Jezus v Oratorijih na zelo oseben način poklical nekatera dekleta, da mu darujejo svoje življenje, kot sva mu ga darovale midve s sv. Marijo Dominiko. Dekleta, negujte to njegovo povabilo in karkoli vam Jezus reče storite, tako boste zagotovo srečne!
Danes se veselim in zahvaljujem vsem, ki ste pripravljali to svatbo v Kani Galilejski - Kani Rakovniški. Hvala vam:
- drage sosestre in sorodniki
- tukajšnji salezijanski skupnosti
- gospodinjam z Rakovnika
- Pekarni Pečjak
- pripravljalnemu odboru Jesenskega srečanja animatorjev Oratorija
- glasbenikom za fantastično spremljavo
- vsem molivcem in vam sodelujočim
Veselim se in zahvaljujem, ker verujem, da smo v Gospodovem imenu - ljubezni lahko vedno povezani, tudi ko se konča Oratorij, ko mine svatba v Kani, ko smo daleč v Afriki ali Aziji lahko naše veselje ostaja popolno, saj izvira iz Gospoda.
Marija Dominika je pogosto spraševala: »Koliko je ura?« Čas je da ljubimo Boga. Res je in čas je, da zdaj tudi mi okusimo kako dobro vino smo v teh vrčih prihranili do zdaj!!!
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
»Njegova volja je, da si želimo resnico, medtem ko si mi želimo laž; Njegova volja je, da si želimo večno, medtem ko imamo mi raje minljivo; Njegova volja je, da si želimo velike in vzvišene stvari, medtem ko si mi želimo manjvredne zemeljske stvari; On bi, da si želimo samo gotove stvari, medtem ko tu na zemlji ljubimo samo dvomljive stvari.«
(sv. Terezija Avilska)
Prosim Vas, da molimo skupaj za mojo hčerko, da bi bila zdrava in premagala strah pred izpitom. Hvala Vam!
več
25. nedelja med letom, Slomškova nedelja
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« (Mr 9,35)
1. berilo: Mdr 2,12.17-20
Psalm : Ps 54,3-4.5.6-8
2. berilo: Jak 3,16-4.3
Evangelij: Mr 9,30-37
HOZANA.si
Vir: www.hozana.si
Marijansko izkušnjo matere Ersilije okronajo edinstvene sanje. Sama pripoveduje: »Nikoli ne sanjam. Preteklo noč pa sem v sanjah videla zelo visoko in strmo goro. Morala sem se povzpeti na vrh in sem mislila: To je nemogoče; ne bo mi uspelo! Takrat pa mi je prišla naproti zelo lepa gospa in mi rekla in me poklicala po imenu. Odgovorila sem ji: 'Kako veste za moje ime, če me ne poznate?' Rekla mi je: »Pridi z menoj, skupaj pojdiva na vrh!' Prijela me je za roko in skupaj z njo sem se zelo lahko vzpenjala proti vrhu.«
Potem je m. Ersilija rekla: »Mislim, da je ta bolezen tista strma gora, na katero se je tako težko vzpenjati.« (iz knjige Una contemplativa nell'azione)